Ozemljitev

Ozemljitev

Ozemljitev je ključna za varno delovanje električnih naprav in instalacije v primerih okvare ali poškodbe kablov ali naprav in ob udaru strele. Pogosto, še posebno v starih časih, se ravno na ozemljitev pozabi. Posledica pa so uničene naprave in celo udari toka na uporabnika.

IZENAČITEV POTENCIALA

Na skupno ozemljitev morajo povezani:


in  vse ostale kovinske instalacije, ohišja. S tem so vsi prevodni deli na skupnem potencialu oziroma napetostno enaki ozemljitvi. Kjer ni skupne povezave, pogosto, še posebno ob udaru strele v širšem območju pride do velike napetostne razlike. Pri tem so ogrožena življenja in naprave, še posebno elektronske naprave.

Primeri ozemljitev na :

  1. Ozemljitev na kmetiji.

Zelo pomembna, tako včasih, ko so bile kovinske naveze, je varovala življenje živine, kot danes, ko so pri prosti reji računalniki za krmo, mleko, pa tudi ščiti računalnik. Več na povezavi.

  1. Ozemljitev v industriji.

Že zaradi rednih pregledov so tu ozemljeni vsi elementi. Vendar kljub temu so lahko posamezne ozemljitve škodljivo in uničujoče izvedene za računalniško podprte stroje. Več na povezavi.

  1. Ozemljitve v kuhinjah, živilskih obratih in delavnicah

Vsi kovinski deli morajo povezani na skupno zbiralko z ustreznimi preseki žic. Pa so res?

  1. Ozemljitve v stanovanjski hiši

Izkušnje pritrjujejo, da je v stanovanjih, starejši od 30 let ozemljitev zelo slabo izvedena.

Pred 40 in več leti je za električne instalacije hiš in drugih objektov veljal sistem ničenje. To je pomenilo, da je nevtralni vodnik hkrati bil tudi ozemljitveni vodnik. Posamezniki porabniki, vtičnice so tako imele le dvožilni kabel, fazni in nevtralni vodnik. Kljub 40 letom razlike, je ničenje še vedno prisotno v vseh obstoječih instalacijah v objektih iz tistega obdobja. Pa tudi v mlajših objektih. Pri ničenju sicer varovalke ravno tako uspešno izklapljajo, medtem ko različna zaščitna stikala, kot so FID, KZS, … ne delujejo. Tudi prenapetostna zaščita ne more učinkovito delovati.

Danes sta v veljavi predvsem sistema ozemljitve TT in TN. Sistem se postavi že v transformatorski postaji in na sam sistem ozemljitve porabniki ne moremo vplivati. Glavna razlika med njima je, da sta pri TT sistemu ozemljitev in nevtralni vodnik ločena že v samem transformatorju in se ne smeta več združevati. Končni objekti dobijo ozemljitev preko ozemljila položenega v zemljo. Pri TT sistemu je obvezen RCCB oziroma po starem FID stikalo. Pri TN sistemu sta ozemljitev in nevtralni vodnik združena vse do objekta oziroma do minimalnega preseka kabla 35mm2. Pri stanovanjskih hišah je mesto razdruženja priključna omara s števcem električne energije. Pri vseh novejših objektih je skupna točka tudi dodatno ozemljena preko ozemljitve v zemlji. Do mesta kjer sta vodnika skupaj,  govorimo o TN-C sistemu, od točke razdružitve pa govorimo o TN-S sistemu. V našem podjetju pogosto saniramo stare razdelilne omare v stanovanjih in industriji in ozemljitvi damo velik poudarek, saj želimo izročiti varen izdelek.

Na glavno ozemljitev morajo biti priključeni vsi kovinski deli, ozemljitveni vodnik, prenapetostna zaščita in strelovod. S skupno ozemljitvijo se izognemo napetostni razliki med posameznimi ozemljitvami. Če je namreč neki kovinski del priključen na ozemljitev  v večji oddaljenosti ali so v bližini ozemljitve v zemlji majhni tokovi, lahko med posameznimi ozemljitvami pride do napetostne oziroma potencialne razlike. Ta običajno ni nevarna za življenja, lahko pa uniči elektronske naprave ali iskrica povzroči požar ali eksplozijo.

Zelo pozorni moramo biti pri priklopu strelovoda na ozemljitev. Napačno priključen strelovod namreč lahko pripelje strelo v električno instalacijo v objekt. To pomeni, da nikoli ne smemo ozemljitev iz objekta ali kateregakoli kabla priključiti na vidne vode strelovoda. Ozemljitev strelovoda se priključi le v zemlji na glavno ozemljitveno zbiralko, kamor je priključena tudi prenapetostna zaščita razreda 1.

Pri ozemljitvi strelovoda se po standardu lahko uporabljata načina razporeditve ozemljitve in sicer tip A in tip B. Pri tipu A morajo biti vsi odvodi povezani med seboj, a ni potrebno da tvorijo sklenjene zanke okoli stavbe, morajo pa biti izpolnjeni pogoji glede dolžine ozemljitve. Pri tipu B pa  je sklenjen obroč okoli stavbe. Ozemljitev mora biti položena med 0,5m in 1 m globoko v zemlji. Je pa na področju strelovoda še nekaj posebnosti glede dobre in varne ozemljitve po standardu, vendar se v praksi pogosto izpusti.

Prenapetostna zaščita. Ozemljitev je pogoj, da prenapetostna zaščita odvede tok strele oziroma preveliko napetost v zemljo. Glavni element prenapetostnih naprav je element ( varistor, iskrišče ali plinski odvodnik), ki je vgrajen med fazo in  ozemljitvijo. Element je ob nazivni napetosti (230V) neprevoden,  primeru prenapetosti pa postane prevoden in previsoko napetost spusti v zemljo. V primeru, da je slaba ozemljitev ali je ni, pa prenapetost nekontrolirano teče nekje po hiši ali živih bitjih. Minimalni preseki ozemljitvena vodnika je 16mm2, kjer je možnost direktnega udara strele ( prenapetostna zaščita razred 1 (B)) in vsaj 6 mm2 za vodnike, kjer ni možnega direktnega udara strele ( prenapetostna zaščita razred 2 (C) in prenapetostna zaščita razreda 3 (D)). O pomenu ozemljitve za prenapetostno zaščito sem najbolj spoznal, ko sem razvijal in testiral nove prenapetostne zaščite.

V našem podjetju veliko saniramo električne razdelilne omare, strelovode in ozemljilne sisteme v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, v stanovanjih, poslovnih in kmetijskih objektih. Izvajajmo tudi prenapetostne zaščite objektov.

 

 

 

Deli prispevek