Ozemljitev

Ozemljitev

Prenapetostna zaščita, strelovod in tudi zaščitni elementi v električni omari, kot so RCCB ( FID) stikalo ne morejo učinkovito delovati brez kvalitetne in  pravilno izvedene ozemljitve. Ozemljitev je torej ključna za varno delovanje električnih naprav in instalacije v primerih okvare ali poškodbe kablov ali naprav in ob udaru strele, zato malce več o sami ozemljitvi.

Pred 40 in več leti je za električne instalacije hiš in drugih objektov veljal sistem ničenje. To je pomenilo, da je nevtralni vodnik hkrati bil tudi ozemljitveni vodnik. Posamezniki porabniki, vtičnice so tako imele le dvožilni kabel, fazni in nevtralni vodnik. Kljub 40 letom razlike, je ničenje še vedno prisotno v vseh obstoječih instalacijah v objektih iz tistega obdobja. Pa tudi v mlajših objektih. Pri ničenju sicer varovalke ravno tako uspešno izklapljajo, medtem ko različna zaščitna stikala, kot so FID, KZS, … ne delujejo. Tudi prenapetostna zaščita ne more učinkovito delovati.

Danes sta v veljavi predvsem sistema ozemljitve TT in TN. Sistem se postavi že v transformatorski postaji in na sam sistem ozemljitve porabniki ne moremo vplivati. Glavna razlika med njima je, da sta pri TT sistemu ozemljitev in nevtralni vodnik ločena že v samem transformatorju in se ne smeta več združevati. Končni objekti dobijo ozemljitev preko ozemljila položenega v zemljo. Pri TT sistemu je obvezen RCCB oziroma po starem FID stikalo. Pri TN sistemu sta ozemljitev in nevtralni vodnik združena vse do objekta oziroma do minimalnega preseka kabla 35mm2. Pri stanovanjskih hišah je mesto razdruženja priključna omara s števcem električne energije. Pri vseh novejših objektih je skupna točka tudi dodatno ozemljena preko ozemljitve v zemlji. Do mesta kjer sta vodnika skupaj,  govorimo o TN-C sistemu, od točke razdružitve pa govorimo o TN-S sistemu. Kvaliteto ozemljitve v zemlji preverimo z meritvami.

Na glavno ozemljitev morajo biti priključeni vsi kovinski deli, ozemljitveni vodnik, prenapetostna zaščita in strelovod. S skupno ozemljitvijo se izognemo napetostni razliki med posameznimi ozemljitvami. Če je namreč nek kovinski del priključen na ozemljitev  v večji oddaljenosti ali so v bližini ozemljitve v zemlji majhni tokovi, lahko med posameznimi ozemljitvami pride do napetostne oziroma potencialne razlike. Ta običajno ni nevarna za življenja, lahko pa uniči elektronske naprave ali iskrica povzroči požar ali eksplozijo.

Zelo pozorni moramo biti pri priklopu strelovoda na ozemljitev. Napačno priključen strelovod namreč lahko pripelje strelo v električno instalacijo v objekt. To pomeni, da nikoli ne smemo ozemljitev iz objekta ali kateregakoli kabla priključiti na vidne vode strelovoda. Ozemljitev strelovoda se priključi le v zemlji na glavno ozemljitveno zbiralko, kamor je priključena tudi prenapetostna zaščita razreda 1.

Pri ozemljitvi strelovoda se po standardu lahko uporabljata načina razporeditve ozemljitve in sicer tip A in tip B. Pri tipu A morajo biti vsi odvodi povezani med seboj, a ni potrebno da tvorijo sklenjene zanke okoli stavbe, morajo pa biti izpolnjeni pogoji glede dolžine ozemljitve. Pri tipu B pa  je sklenjen obroč okoli stavbe. Ozemljitev mora biti položena med 0,5m in 1 m globoko v zemlji.

Prenapetostna zaščita. Ozemljitev je pogoj, da prenapetostna zaščita odvede tok strele oziroma preveliko napetost v zemljo. Minimalni preseki ozemljitvena vodnika je 16mm2, kjer je možnost direktnega udara strele ( prenapetostna zaščita razred 1 (B)) in vsaj 6 mm2 za vodnike, kjer ni možnega direktnega udara strele ( prenapetostna zaščita razred 2 in 3 ( C, D)).

Deli prispevek