Prenapetostna zaščita varuje tudi pozimi
Prenapetostna zaščita nas ščiti skozi celo leto, tudi v meglenih zimskih dneh. Nevarne prenapetosti se ne pojavijo le ob udaru strele, temveč tudi ob kratkih stikih, vklopih večjih stikal, varjenju in ob drugi električnih motnjah v omrežju. Pozimi so pogosti kratki stiki v omrežju ob močnem sneženju in potem prenapetostne motnje ob ponovnih vklopih obremenjenega omrežja.
Res so ob udaru strele daleč največje in uničujoče, vendar našteti prehodni pojavi so zelo pogosti v električnem omrežju in instalacijah. Običajno so to majhne prenapetosti, ob katerih zaslon ali svetilka le utripne, vendar uničujejo za dielektrično trdnost izolacije polprevodnikov in drugih elektronskih elementov. Torej krajšajo čas delovanja elektronskim napravam, kot so računalniki, televizorji, procesorji,…. V primeru pametnih instalacij ali računalniško vodenih naprav, pa lahko senzorji posredujejo napačne informacije, kar vodi do napačnega delovanja naprava. Prenapetostna zaščita je danes v elektronski dobi nujno potrebna.
Za učinkovito varovanje naprav je predhodno potrebno vedeti kakšna prenapetostna zaščita se vgradi in kje se montira. Ko se izbira prenapetostna zaščita je potrebno imeti v mislih vrednost naprave, ki se ščiti in pomembnost delovanja naprave. Kvalitetna prenapetostna zaščita namreč ni poceni, zato se je potrebno določiti katere naprave ščititi. Poceni prenapetostna zaščita ne varuje dovolj dobro. Tudi pri prenapetostni zaščiti gre razvoj naprej in glavni proizvajalci prenapetostnih zaščit danes nudijo zelo tehnološko dovršene naprave, ki nudijo večjo raven varovanja elektronskih naprav. Ravno tako je potrebno določiti lokacijo montaže in tip prenapetostne zaščite. Določitev lokacije in izbor prenapetostne zaščite prepustite nam ali drugim inženirjem, ki poznajo to področje.
Kako se torej učinkovito prenapetostno zaščiti poslopje, ki je že dolgo v uporabi, kot primer 30 let stara stanovanjska hiša ali pisarne iz 80 let prejšnjega stoletja. V obeh primerih obstoječa električna instalacija nima nobene prenapetostne zaščite. Mogoče so vgrajeni stari katodni odvodniki, ki pa niso skladni s standardi o prenapetostnih zaščitah in tudi njihovo ščitenje je še vprašljivo. Najprej moramo poznati instalacijo v objektu in vedeti kateri kabli gredo iz samega objekta in iz območja, kjer ni možnosti direktnega udara strele. In sicer tako energetski kabel, kakor antena na strehi, telefon in druge instalacije. Na vse te kable je potrebno ob vstopu v objekt, oziroma najbližjo električno razdelilno omarico, instalirati ustrezno prenapetostno zaščito razreda I. Kajti le ta zdrži tokovni udarni val toka strele. Ta prenapetostna zaščita omeji tudi prehodne prenapetostne pojave v električnem omrežju. Za varovanje elektronskih naprav, pa razred I ni dovolj. Prenapetostna zaščita razreda I ( SPD I). namreč prepusti napetosti, ki so še vedno nevarne za same elektronske naprave. Zato je potrebno v vse razdelilne omare instalirati prenapetostno zaščitno napravo razreda II ( SPD II). SPD II v vseh električnih razdelilnih omarah še posebno priporočam v poslovno proizvodnih stavbah in večstanovanjskih objektih. Ta prenapetostna zaščita učinkovito varuje pred prenapetostnimi motnjami, ki nastanejo v samem objektu. Vzroki teh motenj so priklop močnejših strojev, starih fluo. svetilk, varjenje in podobno. In ravno te motnje se lahko pojavijo skozi celo leto. Pred samo elektronsko napravo, to je računalnik, pa svetujem še vgradnjo tretje prenapetostne zaščite razreda III. To zaščito so včasih poimenovali fina zaščita in res sama prenapetostna zaščita fino pogladi, vse napetostne konice.
Poleg energetske instalacije pa je potrebno zaščititi tudi TV in komunikacijske kable.